jump to navigation

That’s life for you… oktober 19, 2009

Posted by fairy in take življenske....
3 komentarji

…this is how it works
You peer inside yourself
You take the things you like
And try to love the things you took
And then you take that love you made
And stick it into some
Someone else’s heart
Pumping someone else’s blood
And walking arm in arm
You hope it don’t get harmed
But even if it does
You’ll just do it all again…

(Regina Spektor)

Advertisements

Gifts galore september 15, 2009

Posted by fairy in take življenske..., takšne in drugačne strasti.
4 komentarji

Splača se starat :mrgreen:

Funky B-day card numero uno

Funky B-day card numero uno.

Tolažilne besede

Tolažilne besede.

Funky B-day card numero due

Funky B-day card numero due.

Optimistično voščilo

Optimistično voščilo.

My dreamboat

Johnnyboy - my dreamboat 🙂

Stenska idola

Jimmy & Eddie - Stenska idola.

Za tihotapljenje alkohola v službo

Funky flask: za tihotapljenje alkohola v službo 😉

Med darili sta se znašla še dva koncerta – Coldplay in Dan D s simfoniki, ter tajska masaža. And many money. 😉 In the words of Borat: IS VERY NICE! 😀

Oprostite gospod, a lahko odložite mobitel in primete za volan? Hvala. september 9, 2009

Posted by fairy in bentim, take življenske....
2 komentarja

Jebemti. Vožnja po Ljubljani pa ni mačji kašelj. Koliko ene jeze se skriva v ljudeh. Danes sem samo pogledala človeka v avto, ki je mimo mene peljal v križišču, pa je že krilil z rokami kot opica, si pa predstavljam, da je tudi kakšno krepko izustil na moj račun, ki je zavoljo pregrade dveh avtomobilskih šip in vsesplošnega prometnega hrupa moja občutljiva ušesca niso slišala. Nato sem se izogibala smrtonosnim pogledom voznice, ki je morala zmanjšati hitrost, ker sem si jaz drznila prečkati cesto ne prehodu čez cesto. Za tem, spet za volanom, se je voznik za mano usedel na svojo hupo ker nisem takoj zavila levo v nabito polnem križišču. Malo kasneje sem se morala umakniti na dovoz hiše, ker priletna gospa ni uspela zapeljati svojega avtomobila mimo mojega na široki, dvopasovni cesti. Za konec se mi je pa pred bajto ena vrhunska voznica zaparkirala tako, da je zablokirala edini parkirni prostor v bližini. Premik avtomobila 10 cm bolj naprej bi bila že višja znanost.

Varilnik rabim.parkingTroubles

In nekaj nalepk.

IparkLIKEanIDIOT

Za trenutek naj odloži delo… avgust 31, 2009

Posted by fairy in po svetu, take življenske....
8 komentarjev

Draga mi češnja, ob času slovesa,
izpod virtualnega peresa,
tipkam tole pesnitev zate,
je cenejša od parfuma in boljša od lopate.

Hvala za pice, solate in lazanje,
Da nisem z dneva v dan jedla eno in isto sranje.
Hvala za čaje, občasno kofete,
sirove njoke, rižote, omlete.

Zdaj ko odhajaš v daljni Berlin,
Kdo bo skrbel za moj dnevni kofein?
Kdo bo poslušal vse moje probleme
Ter druge, jako pomembne teme?

Hvaležna za fejsbuk, skajp in blog
Ostal bo občutek, še vedno si naokrog.
Le glej da dnevno poročaš zadeve,
Da ne bi bila skrb zate nam v breme.

Delam pod ceno in jem čisto malo,
Da bo le dosti denarja ostalo
Za najbolj poceni varianto prevoza –
Pridem te obiskat, četudi bosa.

:mrgreen:

Bravo jaz. avgust 30, 2009

Posted by fairy in glaZba, take življenske..., takšne in drugačne strasti.
4 komentarji

Pa mi je uspelo, preživeti še eno leto in obrniti še eno številko. Še eno leto imam baje časa da se zresnim, kolikor samo sebe poznam, mi to ne bo uspelo niti do smrti, tako da si ne bom postavljala nemogočih ciljev.

Dan je bil lep, čestitke so prišle res samo od meni najljubših ljudi in vse je teklo po principu ‘če nič ne pričakuješ si redko razočaran’. Uspelo mi je celo brez poškodb preživeti nezgodo na cesti – beri: zletela z avto s ceste in obvisela na robu previsa. Na popolnoma prazni cesti se je ravno v tem trenutku mimo pripeljal avto, tako da so mi potem prijazni ljudje pomagali avto zvleči nazaj na cesto, ta je pa popolnoma nepoškodovan. Hvala, ne rabim drugih daril za rojstni dan! 🙂

Da pa se je dan zaključil z odlično predstavo Improlige v dobri družbi, je pa samo smetana na vrhu (orehove) torte (ne češnja, sezona je mimo, jaz pa ne maram tistega kandiranega sranja 😉 ).

In ker se je treba za rojstni dan razvajat, si podarjam tole in si predstavljam da jo poje samo meni 🙂 :

O okusih se razpravlja! marec 7, 2009

Posted by fairy in bentim, take življenske....
5 komentarjev

Čeprav se morda kdo ne bi strinjal, lahko s precejšnjo gotovostjo trdim, da nisem človek ki bi dajal pretiran poudarek  na cunje in ostalo okrasje, s katerim ljudje pokrivamo kožo. Sem sicer izrazito ženska pri svoji rahli obsedenosti s čevlji, ki se žal ne kaže s polno omaro čevljev (načeloma zato ker mi je finance ne dopuščajo napolniti) ampak predvsem z dejstvom, da vsakega človeka najprej pogledam v čevlje, sicer pa neke obsedenosti z zunanjim videzom (tako mojim, kot tujim) pri meni ne boste našli.

Zato se resnično redko (če sploh kdaj) zgodi, da me kakršen koli kos oblačila odvrne do te mere, da mi vzame sapo. Resnično podpiram različnost okusov in ne kažem s prstom in če na komu naletim na kakšno zadevščino, ki je jaz niti mrtva ne bi oblekla, to ponavadi zadržim zase in si mislim ‘vsakemu svoje’.

Vseeno sem danes kazala s prstom in zavijala z očmi. Med martinčkanjem ob dopoldanskem čaju je k sosednji mizi prisedlo dekle mojih let, ki je najbrž ne bi niti opazila, če ne bi imela okoli vratu  obešeno mrtvo lisico. Groza. GROZA. Če je punca iskala pozornost, jo je dobila – posebej od lastnikov psov, ki so sedeli na terasi kavarne. Nihče me ne bo prepričal v upravičenost krznenih izdelkov, še posebej pa ne takih, katerih se še vedno drži glava in tačke živali! To naj bi bilo estetsko? Ne, tokrat me ne zanimajo različni okusi – to NI estetsko. Skupaj z dejstvom, da je ravno danes na Prešernovem trgu potekal protest proti nošnji krzna je to višek slabega okusa.

Krzno? Ne hvala.

This pretty much summons it up… februar 7, 2009

Posted by fairy in prosti čas, take življenske....
4 komentarji

...

V letu 2009 vam želim… januar 1, 2009

Posted by fairy in take življenske....
2 komentarja

…nekaj čudovitega.

You won’t be lost, hurt, tired or lonely
Something beautiful will come your way

Christmas Wishlist december 24, 2008

Posted by fairy in take življenske..., takšne in drugačne strasti, za intermezzo.
3 komentarji

Tako, leto je naokoli, treba je na novo sestavit seznam za Božička. Malo pozno sicer, ampak ker sem bila celo leto nice and not at all naughty, verjamem da se bo mož v rdečem izkazal.

Letos bom skromna, torej, dragi Božiček, prosim prinesi mi:

John Mayer

V kompletu s kitaro, če bi se dalo, hvala.

ali

Sam Riley

Brez ženske okoli vratu, lepo prosim.

aliBrandon Flowers

Vem da je poročen, ampak je mormon, tak da je še prostor zame. Saj veste kaj pravijo:’What do you call a wife in Salt Lake City? A start!’ 🙂

ali

Mir na zemlji.

Se pardoniram, draga Cherry, vem da sem totalno ukradla tvoj lanski seznam (z drugimi subjekti, seve), ampak kaj ko tako malo dam na materialne dobrine. 🙂 No, to je to. Če me jutri nič od tega ne čaka pod jelko, imam pripravljeno ‘I was so wrong about Santa, now I know you’re the real deal’ pismo za Dedka Mraza. Just in case. 😉

Vesele praznike vsem! 😀

Božični šoping je, hvalabogu, opravljen december 21, 2008

Posted by fairy in bentim, take življenske....
2 komentarja

To nedeljo sem žrtvovala za nujno zlo prazničnega časa – nakupovanje božičnih daril – in zopet ugotovila da mi slovenski nacionalni šport ne diši, ne, popravek, spravi me na rob obupa.

Najprej me je moj petit mobile dostavil do Merkurja, kjer scena niti ni bila tako porazna in koder sem odšla pretežno nepoškodovana (psihično, da ne bo pomote). Sicer nisem našla tistega, kar sem iskala, sem pa zato povsem nepraznično kupila novo ščetko za WC. Prodajalka se je najbrž spraševala kdo se mi je tako zameril, da si je zaslužil tako zgovorno darilo. 🙂

No in ker me je Merkur razočaral sem šla poskusit srečo v sosednji City Park. Besede ne morejo opisat kako zelo mrzim ta takozvani ‘park’. Ne samo da je tako kičasto okrašen, kot da bi imel prste vmes kak Liberace, celo poslopje je ogabno ceneno in plastično in fuj. In vedno znova, ko me prime nakupovalna mrzlica (kar se res redno zgodi, pa vendar), in se kljub temu, da I know better odpravim v City Park, mi že na parkirišču postane jasno zakaj se tega dela Ljubljane izogibam kot hudič križa. Celotna raja se stišči v pritličje ali tretjo etažo parkirne hiše, ker BOG NE DAJ da bi zgubili dragoceni nakupovalni čas z nepotrebno (in naporno) hojo po stopnicah, dvigalo uporabljat je pa očitno tudi strašna nadloga.

Najhuje je v Intersparu. Ne samo da se ljudje premikajo po polžje, ponavadi se ustavijo pri kakšni polici in pustijo voziček poševno čez vrsto, tako da ne moreš mimo. Druga varianta je seveda da ga zaparkirajo direktno pred polico, tako da ne prideš do robe. Pa gneča je in ziljon kričečih otrok in nergajočih penzionistov. Noter sem bila natanko dve minuti preden se mi je pritisk dvignil in sem zato gledala še grše kot ponavadi. Se razume da tudi tu niso imeli tistega kar sem iskala, pa še pošiljali so me iz enega oddelka na drugega kot da sem na občini. Na koncu sem na blagajno nesla dve varčni žarnici, dodatno razočarana, ker jim je zmanjkalo tudi z mandlji polnjenih oliv. Bah. 😕

Ker začuda ni bilo gneče, mi je uspelo nabavit črn puli v New Yorkerju. Ko sem prodajalcu rekla, da ne potrebujem vrečke, mi je rekel: “Bi radi čimprej domov, a ne?” Očitno mi je pisalo na obrazu, da trpim. 🙂 No, vseeno to ni bil razlog da sem zavrnila plastično vrečko – v Londonu sem si namreč nabavila tole shopping bag:

Nakupovalna torba

Res je priročna, mi je žal da jih nisem več vzela (bi bilo lepo darilo, pa še tistih par funtov gre za boj proti raku). Drugič. Nič, grem zdaj zavit nabavljena darila. Letos bodo moji dragi dobili prav posebne božične voščilnice:

ChrIZZmas

So bile v paketu s programom in koledarjem. Mam še kakšno ekstra, tako da če si kdo resnično želi postavit Merry ChrIZZmas pod smrečko, mu/ji jo pošljem. 😉